Pegasti badelj je edinstvena rastlina, ki vsebuje naravno spojino, imenovano silimarin. Silimarin neguje jetra kot nobeno drugo trenutno poznano hranilo. Jetra delujejo kot telesni filter, ki se nenehno čisti in vas ščiti pred toksini. Sčasoma se lahko ti toksini kopičijo v jetrih. Močne antioksidativne lastnosti in pomlajevalno delovanje pegastega badlja pomagajo ohranjati močna in zdrava jetra.

Pegasti badelj poznamo tudi pod imeni Gospin badelj, Marijanski badelj in Divja artičoka. To rastlino imenujemo Pegasti badelj, ker imajo listi rastline bele žile, ki izgledajo, kot da bi bilo po njih polito mleko – po legendi mleko Device Marije. Dioskorid je zapisal, da se semena pegastega badlja lahko uporabljajo za zdravljenje kačjih ugrizov. Ta rastlina izvira iz Sredozemlja in divje raste po Evropi, Severni Ameriki in Avstraliji. Pegasti badelj se v Evropi že tisočletja uporablja kot zdravilo za težave z jetri. Semena so uživale evropske dojilje, da bi zagotovile zdravo oskrbo z mlekom. Glave tega bodika so prej jedli, kuhali in z njimi ravnali kot z glavami artičoke.

Semena pegastega badlja pomagajo stimulirati sintezo beljakovin v jetrih. Pomagajo lahko celo odpraviti škodo, povzročeno z uživanjem strupenih gob, kot je denimo mrtvaška muha (Amanita phalloides) ali ogljikovega tetraklorida, ki uničuje jetrne celice in običajno povzroči smrt. Ko se semena pegastega badlja uporabijo v 48 urah, je stopnja preživetja skoraj 100-odstotna. Pri hranjenju živali z delno hepatektomijo so njihova jetra hitreje zrasla. Pegasti badelj je dober dodatek za zaščito jeter, kadar je treba jemati farmacevtska zdravila. Primarne kemične sestavine pegastega badlja vključujejo flavolignane (silimarin), tiramin, histamin, gama linolno kislino, eterično olje, sluz in grenčino. Pegasti badelj je tudi antioksidant, ki je močnejši od vitaminov C in E.